Akcijski načrt

Državni zbor Republike Slovenije je Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 sprejel marca 2005 (Uradni list RS, št. 39/2005). Dolgoročni cilj strategije je doseganje prehranskih priporočil za vnos hranil pri vseh starostnih, socialnih in drugih skupinah prebivalcev Republike Slovenije z namenom doseganja optimalnih učinkov na zdravje z vidika zdrave prehrane.

Ena izmed ključnih prehranskih težav prebivalcev Slovenije poleg uživanja preobilnih obrokov in prenizkega vnosa zelenjave in sadja je tudi velika poraba soli. Glede ukrepanja na tem področju prehranska politika vključuje več strategij: strategija za oblikovanje in uresničevanje smernic zdravega prehranjevanja; strategija za ozaveščanje prebivalcev prek promocijskih kampanj; strategija za izboljšanje ponudbe za zdravje koristnih živil in zdrave prehrane.

V zadnjem obdobju so bile oblikovane  ključne Smernice zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike, študente, delavce na delovnem mestu, bolnike in za starostnike, ki opozarjajo tudi na pomen prekomernega uživanja soli za zdravje, in Praktikumi z jedilniki, ki ponujajo praktične rešitve za oblikovanje uravnoteženih obrokov v različnih okoljih. Smernice in praktikumi zdravega prehranjevanja so dostopni na spletni strani Ministrstva za zdravje RS.

Skladno s cilji resolucije je Inštitut za varovanje zdravja RS pripravil akcijski načrt za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije.


Dobra francoska praksa

Agencija AFSSA je leta 2000 podala priporočila za znižanje vnosa soli v celotni francoski populaciji. Prva priporočila (znižati porabo soli pod 12 g/dan) so razvili v letih 2001 in 2002. Cilj, ki ga želijo doseči, je znižati vnos soli za 20 %, vsebnost soli v kruhu pa s 24 g na 18 g na kg moke (to pomeni vsebnost soli 2,4–1,8 g/100 g). V okviru priporočil so vključili tudi znižanje vsebnosti soli v mesnih izdelkih, sirih in v pripravljenih obrokih, poteka pa tudi izvajanje medijske kampanje.

V istem obdobju so ustanovili tudi delovno skupino, ki vključuje znanstvenike, predstavnike industrije in trgovskih organizacij, predstavnike organizacij za varstvo porabnikov in predstavnike ministrstva. Njena ključna naloga je oceniti vnos soli pri odraslem prebivalstvu, identificirati ključne vire soli in predlagati ukrepe za zmanjševanje porabe soli. Glavni vir soli v Franciji predstavljajo: kruh, mesni izdelki, juhe, siri, pripravljeni obroki itd.

V letu 2004 so v Franciji sprejeli tudi Zakon o javnem zdravju, ki navaja, da je treba znižati vsebnost soli v hrani in doseči povprečen vnos v višini 8 g/dan na prebivalca. V okviru aktivnosti na področjih zmanjševanja vsebnosti soli v živilih so začeli sodelovanje z industrijo, ki zdaj razvija nove izdelke. Pri tehnologiji sirarstva so pripravili kodeks glede uporabe soli. Večjo težavo zaznavajo v pekarstvu, saj so v Franciji pogoste manjše pekarne, ki jih je težje doseči, poleg tega pa nimajo navodil glede uporabe soli. Zmanjševanje soli v pekarstvu je zdaj tudi obvezen del izobraževanja pekov. Dozdajšnji dosežki kažejo, da se je v zadnjih petih letih vnos soli iz živilskih izdelkov znižal za 5 %.

Dobra finska praksa

Finska je že konec 70. let prejšnjega stoletja začela določene aktivnosti za zniževanje vnosa soli pri celotni populaciji. Prva priporočila za vnos soli so sprejeli leta 1978. Tradicionalna finska prehrana vsebuje namreč visoke vrednosti soli, in to predvsem zaradi načina konzerviranja. Med letoma 1979 in 1982 je v Severni Kareliji potekal začetni projekt o zniževanju vnosa soli. V tem času so potekale različne medijske aktivnosti, dogovori o zniževanje soli v prehranskih izdelkih s prehransko industrijo na prostovoljni ravni in izobraževanje celotnega prebivalstva na to temo. Po treh letih je bil program razširjen na celotno državo. Vzpostavljena sta bila monitoring spremljanja vnosa soli in začetek z zakonom podprtega označevanja hranilne vrednosti živil.

Od začetnih aktivnosti do danes so na Finskem zaznali 40-odstotno povprečno znižanje vnosa soli v celotnem prebivalstvu; s tem so znižali tudi vrednost krvnega tlaka in posledic, ki jih le-ta povzroča. Na osnovi raziskav, ki so bile opravljene na reprezentativnem vzorcu ljudi med letoma 1979 in 2002, je bilo ugotovljeno, da se je vnos soli pri moških zmanjšal s 13 g na 10 g, pri ženskah pa z 10,5 g na 7,6 g.

Dobra praksa Velike Britanije

Leta 2003 je Scientific Advisory Committee for Nutrition (SACN) izdal pregledno študijo z naslovom »Sol in zdravje«. V njej so potrdili povezavo med pretiranim uživanjem soli in zvišanim krvnim tlakom ter posledično tveganjem za srčno-žilnimi boleznimi. Podana so bila tudi priporočila za znižanje uživanja soli pri odrasli britanski populaciji z 9,5 g na 6 g dnevno.

K strateškemu delovnemu načrtu do leta 2010, ki ga je pripravila Food Standards Agency (FSA), so kot partnerji v aktivnostih za zniževanje porabe soli v mreži našteti naslednji predstavniki: vlada, živilska industrija, združenje porabnikov in predstavniki javnozdravstvenih ustanov. Delo poteka po dveh poteh, in sicer s ponudniki hrane (živilska industrija, trgovine, gostinstvo) in prek dela s porabniki.

FSA si prizadeva, da bi živilska industrija razvila živilske proizvode z znižano vrednostjo soli v izdelku. Sodelovanje z industrijo je podalo osrednji seznam 85 kategorij industrijsko predelanih živil z manj soli v sestavi, vključno s kruhom, slanino, z žitaricami in s sirom. Za porabnika so pomembne označbe o hranilni vrednosti predpakiranega prehranskega izdelka. Na predpakiranih živilih naj bi bile tudi informacije o vsebnosti soli. S tem se porabniku olajša izbira. Na FSA so razvili pristop izbire s pomočjo semaforja.

Označevanje živilskih izdelkov v obliki semaforja pomaga porabniku izbrati bolj zdrave prehranske izdelke; v primeru soli izbere manj slane. Živilska industrija opremi živilski izdelek s semaforjem kot pomoč porabniku za izbor izdelka, ki ima nižjo vrednost soli.

Strategija postopnega zmanjšanja soli 10–20 % v enem ali dveh letih se je v Veliki Britaniji izkazala za najučinkovitejšo, saj se sprememba koncentracije soli v prehranskih izdelkih ne zazna v takem časovnem obdobju.

Zaradi številnih aktivnosti, ki jih izvaja FSA na tem področju, se je za 50 % povečalo število porabnikov, ki redno preverjajo oznake na živilih; prav tako se je podvojilo število porabnikov, ki na podlagi oznake izberejo bolj zdrav prehranski izdelek.

V mesecu juliju 2008 je FSA objavil izsledke o povprečnem dnevnem vnosu soli med odraslimi prebivalci Velike Britanije. Vnos se je znižal s prvotnih 9,5 g/osebo dnevno (raziskava NDNS iz leta 2000/2001) na 8,6 g dnevno, kar pomeni znižanje za 0,9 g oziroma 10 %. Vse to pa je dosežek načrtnega dela in medsebojnega sodelovanja. FSA je objavil, da bodo v prihodnje še naprej potekali dejavnosti in dogovori o nadaljnjem zniževanju soli, ki bodo postopno pripeljali do ciljnega dnevnega vnosa, tj. 6 g za odraslo populacijo.